slika1

Začetek 1949

Gradnja čolnarne        Otvoritev čolnarne

Gradnja čolnarne leta 1950                                 Otvoritev čolnarne veslaškega kluba Polet 1950

Še preden je z zajezitvijo Drave za elektrarno Mariborski otok na Dravi v Bresternici nastalo jezero, so se konec leta 1949 sestali pobudniki in sklenili v okviru športnega društva Polet ustanoviti veslaški klub. Izbrali so najprimernejše mesto za čolnarno, za katero je napravil načrte Jože Požauko. Na dan proslave ob obletnici ustanovitve OF so aprila leta 1950 zasadili prvo lopato za temelje bodoče čolnarne, čeprav Drava takrat še ni bila zajezena. Najvztrajnejši privrženci veslaškega športa med njimi so bili zlasti Franjo Volavšek, Vlado Venutti, Otmar Kolmančič, Leo Matela, Franjo Lipko, Jože Požauko, Drago Gaspari, Leo Zinauer, Borut Hribar, Leo Erhatič, Zupanek in še nekateri, so se vneto lotili dela. Navozili so okoli 5000 m3 gramoza in opravili 15.000 prostovoljnih delovnih ur. Sad tega dela je bila 32 m dolga in 18 m široka lesena čolnarna z enosobnim zidanim stanovanjem za oskrbnika, ki naj bi ob več kot 12 km dolgem jezeru omogočala dobre pogoje za veslaški šport. Za veslaški klub je najpomembnejši dan 27. avgust 1950, ko je bila izročena svojemu namenu čolnarna na Bresterniškem jezeru. Po slavnostni otvoritvi je bila prva ve- slaška regata na jezeru, na kateri so se poleg domačih tekmovalcev pomerili tudi veslači ljubljanske Savice. Predsednik kluba je od samega začetka bil Franjo Lipko, trenerskega dela pa se je z veliko zagnanostjo lotil Drago Gaspari, ki se je športnega veslanja naučil v mornarici. Seveda zaradi velikih težav pri nabavi čolnov člani veslaškega kluba vse do leta 1953 niso mogli misliti na resno veslanje in treninge.

Veslaška Prireditev 1951        Krst čolnov

Veslaška prireditev leta 1951                                Krst Čolnov

Prva tekmovanja

Branik je v nelahkih razmerah leta 1952 zelo dobro organiziral jugoslovansko državno prvenstvo, na katerem so bili najboljši veslači splitskega Mornarja, med katerimi je bil v središču pozornosti Perica Vlašič, zmagovalec znane regate v Henleyu pri Londonu, ki je v tistem času veljala kot neuradno svetovno prvenstvo. Svoj tekmovalni krst zunaj Maribora so veslači Branika doživeli leta 1953 na drugi tradicionalni dolenjski regati v Novem mestu. Nastopili so s sedmimi čolni in osvojili kar tri prva mesta. Nato so sodelovali na peti mednarodni regati na Bledu z dvema čolnoma in z enim zasedli četrto mesto. Istega leta je Branik na svoji čolnarni ponovno organiziral jugoslovansko državno prvenstvo. Najuspešnjša je bila mlada članica kluba Olga Silovšek, ki je v prvem razredu, danes bi rekli med članicami do 23 let, v enojcu osvojila naslov državne prvakinje.

Državno prvenstvo 1952        Državno prvenstvo 1952

        Državno prvenstvo 1952

       Državno prvenstvo leta 1952

Državno prvenstvo 1954

Državno prvenstvo v veslanju leta 1954.
V ospredju mladinski četverec s krmarjem Branika.
Maks Redjko, direktor elektrarne Mariborski otok
Maks Redjko, direktor elektrarne Mariborski otok,
na desni Majda Bračko-Svečnik, okoli leta 1956
Drago Gaspari (prvi z leve)
Drago Gaspari (prvi z leve)
s člani kluba na galeji

Z organizacijo državnih prvenstev je klub nadaljeval tudi v letu 1954. Predsednik regatnega odbora je bil Boris Kocijančič, predsednik Veslaške zveze Slovenije, sekretar je bil Franjo Lipko, tehnični odbor pa sta vodila Drago Gaspari in Vlado Venutti. Za prireditev je bilo v Mariboru veliko zanimanja, saj se je zadnji dan, ko so bili finalni nastopi, na obeh bregovih jezera zbralo blizu 3000 ljudi. Žal slovenski veslači niso zabeležili kakega posebnega uspeha z izjemo Olge Silovšek, ki je ponovno postala državna prvakinja v enojcu v prvem razredu. In kdo je branil Branikove barve tistega daljnega 1954. leta: v četvercu Franc Merhar, Bojan Kovačič, Ivan Penko in Vili Merhar; v mladinskem četvercu Vali Železnik, Vlado Horvat, Anton Vreznik, Peter Suovent in v mladinskih enojcih Albin Kramberger in Peter Keberl. V tem obdobju so člani nadaljevali z urejevanjem čolnarne in njene okolice. Pri tem jim je bila v veliko pomoč elektrarna Mariborski otrok, na čelu katere je bil takrat Maks Redjko, ki je klubu in tekmovalcem nudil pomoč tudi v številnih drugih oblikah.

 

 

 

NA ČELU SLOVENSKEGA VESLAŠKEGA ŠPORTA

Kljub veliki borbenosti in želji za uspehom se
v finale niso uvrstile, so se pa uvrstile
na sedmo mesto. Je pa njihov nastop na evropskem
prvenstvu zelo odmeval v mariborskem športu,
posadko pa so še dolgo imenovali zlati četverec.
Zlati ženski četverec
Ženski četverec s krmarjem, z leve
Vera Črešnjevec, Majda Bračko,
krmarka Mira Merhar, Majda Planinšec in
Marija Sernec, Bled 1956.

Leta 1955 je na republiškem prvenstvu v Portorožu Branik postal prvič republiški ekipni prvak v veslanju. Spomnimo se, kdo je tistega daljnega 1955. leta prispeval k zmagi: Stojan Roš je zmagal v enojcu, prav tako ženski četverec s krmarjem, mladinski enojec in četverec pa sta osvojila drugi mesti. Na državnem prvenstvu istega leta je Olga Silovsek ponovno postala državna prvakinja v enojcu. Še bolj uspešno je bilo leto 1956, ko je na republiškem prvenstvu na Bledu Branik osvojil kar pet naslovov ter po eno drugo in tretje mesto. V enojcu med člani je zmagal Branikovec Stojan Roš, v četvercu je bil Branik drugi, med članicami je zmagal Branikov četverec s krmarjem. Pri mladincih je slavil Jože Lovec, kar je bil prvi večji uspeh enega najbolj nadarjenih mariborskih veslačev. Nekaj pozneje istega leta je bilo na Bledu tudi državno prvenstvo, kjer je nastopil Branikov ženski četverec s krmarjem v sestavi: Majda Bračko, Majda Planinšec, Marija Sernec, Vera Črešnjevec in krmarka Marija Merhar. Naslov prvaka je zgrešil le za 2,5 sekund. Zato je bila določena še posebna izbirna tekma za nastop v državni reprezentanci, v kateri pa so Branikovke zmagale in se uvrstile na evropsko prvenstvo, ki je bilo to leto na Bledu.

Državni prvaki v prvem razredu

Jože in Slavko Žitnik
Jože in Slavko Žitnik, večkratna
mladinska državna prvaka v dvojnem dvojcu

Pod vodstvom trenerja Gasparija so mladi veslači nadaljevali z dobrim delom tudi v naslednjih letih, saj so trenirali tudi v zimskem obdobju, že od aprila meseca so bili na vodi po trikrat tedensko, poleti pa so trenirali vsak dan. Studenški mladinci Jože Lovec, brata Jože in Slavko Žitnik ter Aleksander Rampre so vsak dan tekli s Studencev nekaj kilometrov skozi gozd do jezera, kjer jih je pričakal klubski čoln in jih prepeljal preko jezera do čolnarne.

Na državnem prvenstvu leta 1957 v Beogradu so nadaljevale z uspehi ženske tekmovalke, saj je Krista Malger postala državna prvakinja v prvem razredu, enak uspeh pa sta dosegli Ivica Plešner in Marjanca Baukman v dvojnem dvojcu. S temi dosežki je Branik postal ekipni državni prvak v prvem razredu. Zmagali so tudi mladinci, in sicer Jože Lovec v enojcu, brata Žitnik pa v dvojnem dvojcu.

Ob teh uspehih je tretja zaporedna ekipna zmaga na republiškem prvenstvu postala že kar samoumevna. Članski dosežki so bili: zmaga za Stojana Roša v enojcu, drugi mesti za Štoka in Krambergerja v dvojnem dvojcu in za četverec v sestavi Požar, Zupanc, Kirbiš, Horvat.

Mladinski državni prvaki

Branikovi veslači so seveda nastopali na prvenstvih in tudi na drugih regatah, tako v Kopru, Novem mestu, na Bledu in v Portorožu. Uspehi Branika so vzpodbudili tudi ostale slovenske klube: Savico iz Ljubljane, Krko iz Novega mesta, Izolo, Piran, Koper in Bled k boljšemu delu, tako da je bila konkurenca v letu 1958 precej močnejša. Vendar je Branik na republiškem prvenstvu na Bledu, predvsem zahvaljujoč mladincem, ponovno prepričljivo ekipno zmagal.

Tudi na državnem mladinskem prvenstvu v Zagrebu je Branik ekipno zmagal, še posebej je imel premoč med mlajšimi mladinci, kjer je pobral naslove v enojcu, dvojnem dvojcu in četvercu. Podoben uspeh so ponovili tudi v letu 1959.

Jože Lovec na olimpijadi v Rimu

Jože Lovec na olimpijadi v Rimu

Jože Lovec, jugoslovanski prvak v enojcu

leta 1959,1960,1961.

V olimpijskem letu 1960 je Branik nastopal brez svojih najboljših veslačev, saj so morali na odsluženje vojaškega roka. Jože Lovec se je tako znašel pri mornarici v Splitu, kjer so ga vključili v vojaški veslaški klub Mornar. Po regati, v kateri se je pomeril z najboljšim jugoslovanskim skifistom Perico Vlašičem, ta ga je premagal šele v zadnjih metrih, so ga vključili v državno reprezentanco. Po napornih treningih sta s Perico Vlašičem junija meseca nastopila v dvojnem dvojcu na mednarodni regati na Bledu. Prepričljivo sta premagala vse svoje tekmece, med katerimi je bila večina poznejših udeležencev olimpijskih iger. Zato so bila pričakovanja pred olimpijado v Rimu velika in je večina pričakovala, da bo jugoslovanski dvojni dvojec posegel po medalji. Žal njuna forma ni bila v skladu s pričakovanji in tako sta Jože Lovec in Perica Vlašič izpadla že v polfinalu.

         Jože Lovec in Perica Vlašič med pripravami v Splitu leta 1960
         Jože Lovec in Perica Vlašič med pripravami v Splitu leta 1960.

Leta 1961, zadnje državno prvenstvo v Mariboru

Po osvojitvi tretjega naslova mladinskih državnih prvakov je bila klubu na pobudo takratnega predsednika Veslaške zveze Slovenije Borisa Kocijančiča poverjena organizacija državnega veslaškega prvenstva za člane. V ta namen so spomladi leta 1961 zgradili 150 metrov dolgo zemeljsko tribuno, poglobili rečno strugo in obnovili čolnarno. Upravni odbor so v tem času sestavljali tedanji predsednik Lipko, Venuti, Zinauer, Hribar, Redjko, Gaspari, Kovačič, Ljaš, Smrdu in Pirc. Branikovi veslači so so še vedno dosegali pomembne uspehe, vendar v odsotnosti svojih najboljših po najvišjih naslovih niso mogli posegati. Državno prvenstvo leta 1961 je konec julija ponovno organiziral Branik na Bresterniškem jezeru. V tekmovanju v prvem razredu, to je med mlajšimi člani, je v enojcu zmagal Branikovec Aleksander Rampre, le da tokrat zaradi vojaščine v dresu splitskega Mornarja. Zmagal je tudi Branikov ženski četverec s krmarjem v sestavi Podhostnik, Smodiš, Kmetič, M. Celan, krmarka Č. Celan. V zveznem razredu je v enojcu ponovno postal državni prvak in to prepričljivo Branikovec Jože Lovec, le da tudi on zaradi vojaščine v barvah splitskega Mornarja.

Leta krize

V vsem tem uspešnem obdobju do leta 1961 klub skoraj da ni vlagal v nove čolne. Kljub velikim dosežkom je premogel samo dva »gladka« čolna, ostalo pa so bili zastareli »klinkerji«. Klubi, predvsem v drugih republikah, so se v tem času opremili z novimi uvoženimi čolni, o katerih so Branikovi tekmovalci lahko le sanjali. Za svoja najboljša tekmovalca Jožeta Lovca in Slavka Žitnika so po vrnitvi iz vojaščine načrtovali nakup novega dvojnega dvojca. Obema uspešnima veslačema sta bili za nadaljevanje tekmovalne kariere obljubljeni tudi štipendiji. Ta načrt se je izjalovil, kar je bil eden izmed razlogov, da je Drago Gaspari opustil delo trenerja. Oba nadarjena tekmovalca pa sta prenehala z veslanjem in odšla v tujino. Tako je v letih 1962 in 1963 veslanje na Bresterniškem jezeru več ali manj zamrlo. Na republiškem prvenstvu, ki je bilo leta 1962 spet v Mariboru, so še nastopili nekateri Branikovi tekmovalci. Med njimi velja kot zmagovalca omeniti Karla Ramota in Romana Fiketa, ki sta nastopila v mladinskem dvojnem dvojcu. Kot zanimivost lahko zapišemo, da je Jože Lovec na svoji zadnji veslaški tekmi osvojil med člani drugo mesto.

         avtor fotografij Danilo Škofič, dokumentacija VEČER
         avtor fotografij Danilo Škofič, dokumentacija VEČER

Spomini na začetke veslaškega športa

TUDI TO SE LAHKO ZGODI

Minilo je mnogo let od takrat, ko sem veslal v četvercu našega veslaškega kluba. Naš trener ing. Gaspari je dnevno, tako kot mi, prihajal v Bresternico s kolesom. Zaradi tovarištva in prizadevnosti smo ga zelo cenili, spoštovali in imeli radi. Na regatah smo dosegali kar solidne rezultate. Nekega leta smo na začetku sezone izvedeli, da bo Veslaška zveza Slovenije to leto podelila republiškemu prvaku iz kategorije četverec s krmarjem novi čoln italijanske izdelave. To je vsem četvercem Slovenije pomenilo velik izziv. Dal nam je dodatno voljo in neizmerno željo, da ga osvojimo.

Republiško prvenstvo je bilo na Bledu. Tja smo se odpravili s tovornjakom Dravskih elektrarn, ki ga je vsa leta vozil naš prijatelj in šofer Šoštarič. Na tovornjak smo naložili razstavljene čolne in vso opremo. Pod čolni, pod cerado, pa smo se stiskali tekmovalci.

Klub je takrat imel tudi »tehničnega«, ki je skrbel za razstavljanje, sestavljanje in popravila čolnov. To je bil g. Zupanek. Kako pomembno je bilo njegovo delo, boste izvedeli nekoliko pozneje.

Na dan tekmovanja smo se odpravili na start in razvrstili na startna mesta. Naša telesa in mišice so bile skrajno napete. Ko je odjeknil strel, smo zaveslali s tako močjo, da se je zlomil glavni vijak na konzoli. Zaneslo nas je v drugo progo in povzročili smo pravi kaos. Start je bil razveljavljen. Naš krmar Tržan nam je energično ukazal, naj takoj zaveslamo k obali. Tam so bili naši mladinci in g. Zupanek, ki nas je do pasu v vodi pričakal z vijakom in orodjem in takoj popravil okvaro. Zadnji hip smo ponovno prispeli na start. Naj povem, da je bilo vreme zelo vetrovno, jezero proti sredini zelo, zelo valovito, naš čoln pa zelo nizek. Start je uspel. Do približno polovice proge smo prepričljivo vodili, potem pa se je začelo. Zaradi nizkega čolna in visokih valov smo s konzolami valove »prerezali« in voda je zalivala čoln. V čolnu je bilo vode vedno več. Zaradi gibanja veslačev naprej in nazaj se je tudi voda gibala v obratni smeri. Naša hitrost je bila vse manjša. Prehitevali so nas drugi favoriti, mi pa smo zaradi butanja vode v čolnu vedno bolj zaostajali. Na cilj smo prišli zadnji in se tam skoraj potopili. Za zaključek in v našo tolažbo: naš »tehnični « g. Zupanek je odkril pravi razlog. Na Dravi ni bilo valov. Vsi drugi čolni pa so poznali ta problem, zato so bili čolni dodatno povišani z 10 centimetrskim aluminijastim robom, ki je te valove odbijal in preprečeval zbiranje vode…

Bojan Kovačič

Udarniška izkaznica Ivana Nikitenka pri izgradnjičolnarne Polet iz leta 1950
Udarniška izkaznica Ivana Nikitenka pri izgradnji čolnarne Polet iz leta 1950

ZLATI ČETVEREC

Ko spremljava današnji napredni, profesionalni veslaški šport, se spominjava začetkov veslanja na Dravi. Bilo je v petdesetih letih, ko se nas je nekaj deklet vključilo v veslaški klub Branik. Uka, Vera in dve Majdi, ena iz Maribora, druga iz Bresternice. Posebno Bresterničanki se je na poti po kruh v Merharjevo pekarno ustavil pogled na ogromni leseni ladji, imenovali smo jo galeja. Vsak začetnik se je veslanja učil najprej na njej. Če se dobro spomnimo, je na njej hkrati veslalo 8 ali 10 veslačev in z vsem zanesenjaštvom smo premikali to težko leseno gmoto po Dravi. Nekateri so čez nekaj časa obupali. No, ženske smo bolj vztrajne, bilo nas je manj in trener ing. Gaspari nas je izbral za ženski četverec s krmarjem. Občutki so bili negotovi, ko smo prvič sedle v fini, lahki čoln. Treningi so bili redni, bile smo vztrajne in uspeh na tekmovanjih ni izostal. Veslaški klub so tedaj izdatno podpirale Dravske elektrarne in na tekmovanja smo se vozili na njihovih tovornjakih - čolni zgoraj, znotraj, pod njimi pa veslači. Poleg ostalih prvenstev smo najprej osvojile slovensko in se tako uvrstile na državno. Vsa tekmovanja so bila v glavnem tedaj na Bledu. Zanimivo je, da v tistih letih za osvojena prva mesta nismo dobili medalj ali pokalov, ampak lovorjeve vence. V povojnem času hrana ni bila izborna. V tistih letih so bile pri nas popularne ameriške konzerve s slanino ali sirom. Veslači smo redno po treningih dobili malico: kruh in ameriški rumeni sir. Običajno smo jo pripravljala dekleta. Ob njej je sledilo prijetno druženje, dosti smeha, simpatij in ljubezni; nekatere trajajo še danes.

A denar za klub smo morali tudi zaslužiti. Dravske elektrarne so plačale izgradnjo odbojkarskega igrišča, ki smo ga udarniško po treningih ustvarjali sami. Bilo je leta 1956, ko je državnemu prvenstvu na Bledu sledil evropski šampionat, na katerega smo se uvrstile in zastopale Jugoslavijo. Mariborski športni novinar nas je zaradi uspeha imenoval »zlati četverec«. Pripravljale smo se na Bledu, kjer smo morale biti zelo disciplinirane tudi po treningih. Naš trener ing. Gaspari je bil strokoven, strog in predvsem človeški. Nekoč pa se nam je zahotelo nočnega kopanja v jezeru. Med smehom in hihitanjem smo prispele do obale blizu tribun. Prva je zaplavala Uka, obleka je ostala na obali. Kar naenkrat smo zaslišale sredi največje terce iz sodniškega stolpa glas: »Veslačice Gasparija na spavanje! « Pojma nismo imele, da so ponoči ciljno areno nadzorovali. Kmalu se je iz teme pojavila moška postava in hitro smo stopile naproti. Uka je nekaj časa počakala v vodi, nato pa se je pojavila med nami oblečena. Oddahnile smo si in kasneje nam je povedala, da ji ni preostalo drugega, kot da je na obali z eno roko vzela obleko, z drugo pa zaplavala malo nižje, kjer se je lahko oblekla. Posebnih posledic ni bilo.

Na prvenstvu se nismo uvrstile med prve, a izkušnja je bila velika. Na pripravah in tekmi so nas bodrili naši veslači, ki so prišli taborit v Zako.

Čas prinese spremembe in danes je ta šport mnogo bolj dovršen, profesionalen, veslači dosegajo vrhunske uspehe. Z nostalgijo se lahko spominjamo začetkov tega športa, ki v nas ohranja zadovoljstvo, da smo bile del ekipe, ki je v Mariboru začela s tem športom. Vsem sedanjim veslačem, veslačicam, trenerjem in funkcionarjem želimo tudi v prihodnje veliko uspehov.

Majda Koren (Planinšec),
Majda Svečnik (Bračko)

Sprejem “zlatega” četverca na Glavnem trguv Mariboru leta 1956
Sprejem “zlatega” četverca na Glavnem trgu v Mariboru leta 1956

Ponovno veslanje na Dravi

Trener Albin Kramberger pred regato na Bledu.
Trener Albin Kramberger
pred regato na Bledu.
 
 
 
 
 
Branikov četverec s krmarjem leta 1970: Srečko Kramberger,Jože Hajnrih, Vlado Arh, Branko Podhostnik,krmar Lici.
Branikov četverec s krmarjem leta 1970: Srečko
Kramberger, Jože Hajnrih, Vlado Arh, Branko
Podhostnik, krmar Lici.

Šele leta 1964 sta trenerja Hugo Večernik in Jože Bratanič obnovila delo z mladimi in tako ponovno zasledimo prve uspehe.

V tem letu je Branik ponovno pokazal svoje organizacijske sposobnosti in pripravil tekmovanje za mladinsko državno prvenstvo. Tridnevnih tekem od 17.-19. julija se je udeležilo 239 tekmovalcev iz 21 klubov. Številni gledalci, po ocenah jih ji bilo do 3000, so spremljali zanimive tekme. Organizacijo je vodil nekdanji veslač Bojan Kovačič. Branikovi tekmovalci so v finalu nastopili z dvema čolnoma, in to pri mladincih v četvercu s krmarjem in z enojcem pri mladinkah. Hasaj, Drev, Miklič, Voršič in krmar Vujič so osvojili drugo mesto le pol sekunde za Bledom. Poleti leta 1965 sta trenersko delo prevzela bivša veslača Albin Kramberger in Stanko Leks, ki sta ponovno morala začeti z mladimi veslači.

Med uspehi v tem letu velja omeniti drugo mesto Žoharja in Vrbančiča v dvojnem dvojcu na republiškem prvenstvu. Enak uspeh je med mladinci dosegel Črnko v enojcu in v dvojnem dvojcu skupaj z Garbarjem. Omenili smo že težave, ki jih je imel klub z nabavo novih čolnov. Stanje je doseglo svoj neslaven vrh v letu 1966, ko je klub ugotovil, da ne premore nobenega čolna, ki bi bil sposoben za tekmovanja. Ker ni bilo denarja za nakup boljših čolnov, so v letih 1966 in 1967 bili prisiljeni tekmovati s starimi čolni. V letih 1968 in 1969 pa so si celo bili prisiljeni izposojati čolne od prirediteljev ali od drugih klubov.

Leta 1967 je bil Branik organizator republiškega prvenstva. V mladinski konkurenci je osvojil tri druga mesta in eno tretje mesto. Pri tem moramo omeniti mladinca Bojana Matalna, ki je v svojem prvem tekmovalnem nastopu osvojil drugo mesto v enojcu. Drugo mesto je zasedel tudi dvojec s krmarjem, v katerem sta veslala Vlado Arh in Branko Podhostnik, krmar pa je bil Večernik. Med člani je zmagal dvojec s krmarjem v postavi Hugo Večernik, Stanko Leks, drugi mesti pa sta osvojila dvojni dvojec, ki sta ga veslala Franc Vešligaj in Jože Hajnrih in pa skifist Srečko Kramberger. Člani so se udeležili tudi državnega prvenstva v Jajcu, kjer so v prvem razredu osvojili šesto in tretje mesto. Podobne rezulate so Branikovi veslači dosegli tudi v naslednjem letu in jih obogatili z mednarodnimi uspehi na regatah v Ulmu, Trstu in Beljaku.

Z novimi čolni novim uspehom naproti

V začetku leta 1969 je klubu končno uspelo nabaviti tri nove čolne, in sicer četverec s krmarjem, četverec brez in enojec. Najuspešnejši tekmovalci, mladinca Bojan Mataln in Mladen Odlak ter člani Srečko Kramberger in Jože Hajnrih, so na regatah doma in v tujini tudi to leto uspešno nastopali. Na državnem prvenstvu na Bledu je Branik v finalu nastopil kar s petimi čolni. Najboljši dosežek pa je bilo peto mesto.

Na pobudo trenerja Albina Krambergerja in Franja Lipka, visokošolskih zavodov - njihovega predstojnika dr. Danila Požarja ter študentov, je bila leta 1970, na dan mladosti, 25. maja, organizirana prva študentska regata osmercev pod mostovi na Dravi. Tekmovali so osmerci iz Rijeke, Zagreba, Ljubljane in Maribora. Maribor je zasedel drugo mesto.

Novo vodstvo in nov polet

Franjo Lipko, prvi predsednik Veslaškega kluba Branik

Franjo Lipko, prvi predsednik

Veslaškega kluba Branik

avtor Danilo Škofič,

dokumentacija VEČER

V letu 1971 je bil v klubu izvoljen nov upravni odbor z dolgoletnim članom Dušanom Lahom kot predsednikom, dr. Bogdanom Volavškom, Leonom Erhatičem in Vero Počkajevo. Franjo Lipko je ostal častni predsednik. To leto je klub ponovno organiziral republiško veslaško prvenstvo, na katerem so izstopali s svojimi zmagami mladinec Črnčec v enojcu in pa Koprčina, Lovec, krmar Večernik v dvojcu s krmarjem. V letu 1972 klub nabavi še tri rabljene čolne in pridružijo se mu številni mladi, talentirani veslači. Na republiškem prvenstvu v Izoli postanejo zmagovalci mladinci Peter Krajnc v enojcu, Borut in Darko Golob v dvojnem dvojcu ter Branko Koprčina, D. Golob, B. Golob, Andrej Hajdinjak v četvercu brez krmarja. Dvojčka Darko in Borut Golob sta s svojimi uspehi nadaljevala tudi v naslednjih letih, ko sta postala najprej mladinska nato pa še članska državna reprezentanta.

Ivan Lipko, Jana Podhostnik in Dušan Lah na regati leta 1968

Ivan Lipko, Jana Podhostnik

in Dušan Lah na regati leta 1968

Jože Hajnrih postane trener

Leta 1973 pride do novih sprememb v vodstvu kluba. Predsednik postane Anton Hajdinjak, trenersko delo pa prevzame Jože Hajnrih s pomočnikom Hugom Večernikom.

Uspehi na državnem prvenstvu v Jajcu nas spomnijo na uspehe v šestdesetih letih z Lovcem in bratoma Žitnik. Tokrat zmagata med mladinci v dvojnem dvojcu brata Golob, v enojcu pa Andrej Hajdinjak. Lidija Kaiser zasede med mladinkami tretje mesto.

Dobre rezultate so Branikovi tekmovalci ponovili tudi na mednarodnih regatah v Brnu, na Dunaju, Bledu in Beljaku.

Andrej Hajdinjak mladinski državni prvak v enojcu leta 1973 in članski državni prvak leta 1974 Franjo Lipko, prvi predsednik Veslaškega kluba Branik

Andrej Hajdinjak mladinski državni prvak v enojcu leta 1973

in članski državni prvak leta 1974

Mladinca Borut in Darko Golob

pred zmago v Beogradu

Jože Hajnrih v krogu veslačev leta1975: z desne Hajdinjak, Dimnik, Švagl, Koprčina, Lidija Kaiser, D.Golob, Zebec, Hajnrih, B. Golob.

Jože Hajnrih v krogu veslačev

leta 1975: z desne Hajdinjak,

Dimnik, Švagl, Koprčina, Lidija

Kaiser, D.Golob, Zebec,

Hajnrih, B. Golob.

Borut in Darko Golob državna reprezentanta

V letu 1974 sta mladinca Borut in Darko Golob nadaljevala s svojimi uspehi. Postaneta slovenska in državna prvaka v dvojnem dvojcu. Na svetovnem mladinskem prvenstvu v Ratzeburgu v Nemčiji se prebijeta v finale in dosežeta odlično peto mesto. Njun uspeh v tem letu še dopolni Andrej Hajdinjak, ki med člani postane najprej slovenski, nato pa v Šibeniku še državni prvak v enojcu. Slovenska prvakinja med mladinkami postane tudi Lidija Kaiser. Naslednje leto 1975 nastopijo najboljši Branikovi tekmovalci že med člani. Na državnem prvenstvu zasede Lidija Kaiser drugo mesto. Isto mesto dosežeta tudi brata Golob, medtem ko je Andrej Hajdinjak tretji.

Podobne uspehe dosežejo tudi v letu 1976. Na republiškem prvenstvu leta 1977 v Mariboru postane Branik ekipni prvak. Dvojčka Golob osvojita prvo mesto tako v dvojnem dvojcu kot v dvojcu brez krmarja. Zmagovelec v enojcu pri mladincih postane Rado Kolman. Na državnem prvenstvu istega leta v Jajcu presedlata Borut in Darko Golob med lahke veslače in osvojita v enojcu prvo in drugo mesto. Nastopita tudi v dvojcu brez krmarja, kjer zasedeta tretje mesto.

Na regati v Beljaku doseže svoj prvi večji uspeh Dušan Jurše, ki pri mladincih skupaj z Radom Kolmanom v dvojnem dvojcu osvoji prvo mesto.

ARMAL Branik

V letu 1978 pride do novih sprememb v vodstvu kluba, saj je za predsednika izvoljen Jože Hajnrih. Podpredsednik postane Ivan Čič in njemu gre zasluga, da se je klub v naslednjih letih bolje opremil z novimi sodobnimi čolni, brez katerih ni uspešnega treninga in tekmovanj. Kot predstavnik Mariborske livarne poskrbi, da ta postane glavni pokrovitelj veslaškega kluba. Zato klub v letih 1978 do 1988 nosi ime ARMAL Branik. Čez nekaj let se Ivan Čič loti tudi trenerskega dela in tako je v osemdesetih letih njegova vloga v razvoju kluba odločilna. Postane tudi generalni sekretar Veslaške zveze Jugoslavije. Klub usmeri v mednarodna tekmovanja, kar je še danes pogoj za uspešnost.

V letu 1978 je klub prejel tudi manjša namenska sredstva za nujno posodobitev svojih prostorov. Pri obnovitvi so večino del prostovoljno opravili veslači in si uredili kopalnico in prostor za zimski trening..

Naslove slovenskih prvakov so v tem letu osvojili v Kopru: dvojni dvojec za člane Darko in Borut Golob, nato še v dvojcu brez krmarja in v enojcu Dušan Jurše. Skoraj enak rezultat so tekmovalci ponovili na mednarodni regati v Beljaku, le da je bil Dušan Jurše med člani v enojcu tretji, med mladinci pa je zmagal Rado Kolman.

Ivan Čič v začetku osemdesetih tudi generalni sekretar jugoslovanske veslaške zveze. Osvojitev pokala l. 1978 z leve Jože Hajnrih, Darko Golob in Branko Koprčina

Ivan Čič v začetku osemdesetih tudi generalni

sekretar jugoslovanske veslaške zveze.

Osvojitev pokala l. 1978 z leve Jože Hajnrih,

Darko Golob in Branko Koprčina

Svetovno prvenstvo na Bledu 1979

Na osnovi rezultatov so bili v reprezentanco za nastop na svetovnem prvenstvu na Bledu poklicani brata Golob in Dušan Jurše. Darko in Borut Golob sta nastopila v dvojnem dvojcu za lahke veslače. Kljub velikim pričakovanjem sta izpadla že v predtekmovanju. Dušan Jurše je nastopil skupaj z Darkom Zibarjem iz Osijeka v dvojnem dvojcu. Žal se jima je 500 m pred ciljem pokvaril čoln in sta morala odstopiti. Svojo pravo vrednost sta ta dva mlada veslača pokazala na mediteranskih igrah v Splitu, kjer sta še isto leto osvojila srebrno odličje.

V tem letu je slovensko prvenstvo organiziral ponovno Branik, in sicer v počastitev 80. obletnice MŠD Branik v Mariboru. Na tem prvenstvu so Branikovi veslači dosegli šest prvih mest, in sicer skifisti Ivan Ferš med mlajšimi mladinci, Marjan Jurše med mladinci in Dušan Jurše pri članih. Prvaka sta postala tudi veslača v dvojem dvojcu z Dušanom Juršetom in Alfredom Kaiserjem ter dvojec brez krmarja z bratoma Golob. Na državnem prvenstvu v Jajcu je Dušan Jurše zasedel drugo mesto. Enak rezultat pa sta dosegla tudi Darko in Borut Golob v dvojcu brez krmarja. Leta 1980 se uveljavi mladinec Ivan Ferš, ki zmaga na regatah v Beljaku, Dunaju, Mariboru in Celovcu. Na državnem prvenstvu v Splitu pa zmaga že v enojcu med lahkimi člani.

Dušan Jurše najboljši slovenski skifist

Omenili smo že uspehe Dušana Juršeta. S svojimi 186 cm in 22. leti se razvije v najboljšega slovenskega skifista. Po drugem mestu na državnem prvenstvu leta 1980, na prvomajski regati na Bledu leta 1981 premaga vse svoje jugoslovanske tekmece. V naslednjih letih ga na državnih prvenstvih premaguje edino Stanulov, ki pa je v tistih časih veslač svetovnega slovesa. Kot reprezentant nastopa v dvojnem dvojcu in dvojnem četvercu, kjer doseže številne vidne uvrstitve, med drugimi 6. mesto na regati v Luzernu. Zmaga v dvojnem četvercu na balkanskem prvenstvu v grški Ioanini leta 1980, kjer najboljši jugoslovanski scullerji Arežina, Zibar, Nuskern in Jurše prepričljivo premagajo Bolgare, nosilce bronaste olimpijske medalje. Tega leta je Dušan Jurše izbran tudi za najboljšega športnika Maribora. V letu 1981 poleg običajnih regat Dušan Jurše nastopi na svetovnem prvenstvu v Münchenu v dvojnem četvercu, kjer skupaj s Stanulovom, Pančičem in Nuskernom zasedejo enajsto mesto. Ivan Ferš isto leto nastopi na svetovnem mladinskem prvenstvu v Brnu v dvojnem četvercu, ki se uvrsti v mali finale. Leto 1982 prinese Dušanu Juršetu, po zmagi na prvomajski kriterijski regati, bronasto medaljo na balkanskem prvenstvu v Pančarevu, kjer nastopi ponovno v reprezentančnem dvojenem četvercu. Na državnem prvenstvu je v enojcu spet drugi. Na republiškem prvenstvu v enojcu zmaga Alfred Kaiser, ki ob tem doseže še številne odlične uvrstitve na drugih regatah. Branko Ferš nastopi na mladinskem svetovnem prvenstvu v Piediluco v dvojnem četvercu, ki doseže 9. mesto.

Dušan Jurše na pripravah jugoslovanske reprezentance v času njenih največjih uspehov v Jajcu l. 1981. Od desne proti levi: Stanulov, Pančič, Jurše, Nuskern, Celent, Ivančič. Dušan Jurše in Mile Stanulov (Begej), 1. mesto na mednarodni regati Bled 1983.

Dušan Jurše na pripravah jugoslovanske

reprezentance v času njenih največjih

uspehov v Jajcu l. 1981. Od desne proti

levi: Stanulov, Jurše, Pančič, Nuskern,

Celent, Ivančič.

Dušan Jurše in Mile Stanulov (Begej), 1. mesto

na mednarodni regati Bled 1983.

Branikov dvojni četverec na državnem prvenstvu v Splitu 1980: Dušan Jurše, Marjan Jurše, Ivan Ferš, Alfred Kaiser.

Branikov dvojni četverec na državnem prvenstvu v Splitu

1980: Dušan Jurše, Marjan Jurše, Ivan Ferš, Alfred Kaiser.

Leta 1983 se pojavijo novi mladi tekmovalci Berčič, Bizjak, Valher in Sajko, ki med mladinci na regatah že posegajo po najvišjih naslovih. Ivan Ferš še naprej zmaguje med lahkimi veslači. Dušan Jurše pa »združi moči« z najboljšim jugoslovanskim skifistom tistih let, dobitnikom srebrne medalje na olimpijadi v Moskvi, Miletom Stanulovom, s katerim skupaj nastopa v dvojnem dvojcu. Zmagata na mednarodni regati na Bledu, na mednarodni regati v Mannheimu pa kot reprezentanta zasedeta odlično drugo mesto.

Branko Ferš (4. z leve), drugo mesto za mladinski dvojni četverec na balkanskem prvenstvu leta 1981. Državno prvenstvo v Jajcu l. 1982. Drugo mesto za dvojni četverec, Alfred Kaiser, Darko Golob, Borut Golob in Dušan Jurše.

Branko Ferš (4. z leve), drugo mesto za

mladinski dvojni četverec na

balkanskem prvenstvu leta 1981.

Državno prvenstvo v Jajcu l. 1982. Drugo mesto

za dvojni četverec, Alfred Kaiser, Darko

Golob, Borut Golob in Dušan Jurše.

Ivan Ferš pod težo čolna. Branko Ferš na Dravi

Ivan Ferš pod težo čolna.

Branko Ferš na Dravi

Šesti v Jonkopingu

Marjan Sajko in Tomaž Valher, 6. mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu v Jonkopingu leta 1984.

Marjan Sajko in Tomaž Valher, 6. mesto na svetovnem

mladinskem prvenstvu v Jonkopingu leta 1984.

Leto 1984 prinese klubu nov mednarodni uspeh. Po osvojenih naslovih na državnem prvenstvu v Beogradu, kjer zmagajo Branikovi mladinci v dvojnem dvojcu in dvojnem četvercu, jih pelje pot na svetovno prvenstvo v Jonkopingu na Švedskem. Tam se Tomaž Valher in Marjan Sajko v dvojnem dvojcu uvrstita v finale in zasedeta 6. mesto.

V tem letu še velja omeniti drugo mesto mladincev na balkanskem prvenstvu v Bukarešti v dvojnem četvercu in pa prvo zmago Tomaža Krambergerja v enojcu med pionirji na republiškem prvenstvu.

V naslednjih letih veslači Branika na regatah v glavnem ponovijo svoje rezultate, z zmagami pa izstopata mlajša mladinca Tomaž Kramberger in Igor Čebašek.

Po opravljeni vojaščini se leta 1986 trenerskega dela oprime Dušan Jurše, ki delu v klubu postopoma da novo zasnovo. V tem letu se Ivanu Čiču posreči nakup sodobne veslaške prikolice, ki omogoča prevoz več kot dvanajst čolnov istočasno.

Svetovno prvenstvo - Bled 1989

Svetovno prvenstvo leta 1989 je bila po evropskem prvenstvu 1956, svetovnem prvenstvu 1966, svetovnem mladinskem prvenstvu 1971, svetovnem prvenstvu 1979 že peta velika veslaška prireditev na Bledu. Blejcem je prinesla tako željeno medaljo v dvojcu s krmarjem v postavi Krašovec, Janša in krmar Gorazd Slivnik. Na tem prvenstvu sta kot reprezentanta nastopila tudi Tomaž Kramberger in Andrej Dobaj. Prvi skupaj z Milivojem Zelićem v dvojnem dvojcu za lahke člane in je osvojil 11. mesto, drugi pa je nastopil v dvojnem dvojcu skupaj z Mikelačkim.

Na svetovnem mladinskem prvenstvu v Szegedu je dvojni četverec v sestavi Čebašek, Greif, Ambrož, Kostelič osvojil 9. mesto.

SP Bled 1989, z leve Andrej Dobaj, Tomaž Kramberger, Milivoj Zelić, Goran Mikelački, trener Dušan Jurše.

SP Bled 1989, z leve Andrej Dobaj, Tomaž Kramberger,

Milivoj Zelić, Goran Mikelački, trener Dušan Jurše.

V letu 1990 Tomaž Kramberger še naprej nastopa kot reprezentant skupaj z Milivojem Zelićem na mednarodnih regatah v Luzernu, Essenu in Rudnicah. Na regatah v Sloveniji pa za klub nastopijo nekateri novi mladi veslači, kot so Andrej Kramberger, Tomaž Kocijan, Borut Hajnrih in Luka Simončič. V letu 1991 se jim še pridruži Iztok Nipič. Istega leta Tomaž Kramberger nastopi na svetovnem prvenstvu na Dunaju v dvojnem četvercu, ki se uvrsti v mali finale.

Veslanje kot družinski šport

Albin Krambergerna Mariborski regati leta 1987

Albin Kramberger

na Mariborski

regati leta 1987

Veliko je primerov, ko so se športni poti posameznih veslačev pridružili njihovi bratje ali sestre. Že v njegovih začetnih letih sta pri veslaškem klubu veslala brata Franc in Vili Merhar ter njuna sestra Mira. Uspešna tekmovalca v tistih letih sta bila tudi brata Žitnik.

Pogosto so veslaško športno izročilo svojih staršev nadaljevali tudi njihovi otroci. Lidija Kaiser je bila uspešna veslačica v sedemdesetih. Tekmovala sta tudi njena brata Ivan-Hans in Alfred-Fredi Kaiser. Družinsko izročilo nadaljujeta Alfredova hči Karin in sin Matevž.

Nekaj podobnega se je primerilo tudi pri Dobajevih in Čebaškovih.

Med najštevilčnejše spadajo seveda Juršeti. Dušanu se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pri tekmovalnem veslanju pridružil njegov brat Marjan. Otroci Dušana Juršeta so pozneje šli po sledeh svojega očeta, Maja je veslala kot mladinka, Jernej pa se je v mariborskem dvojnem četvercu udeležil olimpijskih iger v Pekingu. V čolnu mu je delal družbo bratranec Janez Jurše, sin Marjana Juršeta. Na zadnjem evropskem prvenstvu je nastopil njegov mlajši brat David. Uspešna veslača sta tudi sinova bratranca Jožeta Juršeta, Matija in Tomaž.

Andrej Kramberger in Luka Simončič

Andrej Kramberger in Luka Simončič

Velik prispevek je veslaškemu športu dala družina Kramberger. Albin Kramberger je bil tekmovalec v prvih letih veslaškega kluba. Pozneje, v času, ko je bilo v šestdesetih letih potrebno obnoviti delovanje kluba, je bil uspešen trener. Njegova žena Jana Podhostnik je bila državna prvakinja v četvercu s krmarjem leta 1961, veslala pa sta tudi njen brat Branko in sestra Albina. Nekaj let je tekmovalno veslal tudi Albinov brat Srečko Kramberger in ni presenetljivo da sta njegova sinova Srečo in Peter pozneje našla pot med veslače. V osemdesetih in devetdesetih letih je bila Jana Podhostnik dolgoletna prizadevna članica upravnega odbora. Družinsko izročilo Albina in Jane Kramberger sta nadaljevala sinova Andrej in Tomaž. Prvi je kot mladinec zabeležil več zmag, drugi pa je konec osemdesetih postal jugoslovanski državni reprezentant pri lahkih veslačih.

Spet kriza

Leta 1992 David Greif nastopi na svetovnem prvenstvu veslačev do 23 let v Glasgowu na Škotskem in osvoji v enojcu 8. mesto. Ker mu klub zaradi pomanjkanja denarja in splošno slabih pogojev za delo v tem času ne more omogočiti nadaljevanja tekmovalne kariere, odide na študij v Ameriko. Tam je še naprej uspešno tekmoval v univerzitetnem moštvu.

Iztok Nipič in Tomaž Katrašnik se na mladinskem svetovnem prvenstvu v dvojnem dvojcu uvrstita v mali finale in dosežeta enajsto mesto. V tem letu Dravske elektrarne uredijo obalo jezera okoli čolnarne, ki je že resno ovirala veslače. Klub pa ne glede na vse težave, prvič v zgodovini kupi nov kombi za prevoz veslačev in prikolico.

Matej Korošec in Igor Čebašek

Matej Korošec in Igor Čebašek

Leta 1993 klub zaposli Dušana Juršeta kot poklicnega trenerja, ki pa se zaradi pomanjkanja denarja po letu in pol mora vrniti na svoje prejšnje delovno mesto na šoli. V letu 1994 večina članov preneha z veslanjem in kot že tolikokrat klub ostane samo z mladimi veslači.

Tomaž Kramberger inDavid Greif leta 1990.

Tomaž Kramberger in David Greif leta 1990.

Dravske elektrarne Branik

Krst čolnov leta 2000, z desne predsednik Ivan Kralj, Dušan Jurše, boter Klavdij Kovačič.

Krst čolnov leta 2000, z desne predsednik

Ivan Kralj, Dušan Jurše, boter Klavdij Kovačič.

Predsednik kluba Jože Hajnrih in člani upravnega odbora Jože Voršič, Jana Kramberger, Tone Katrašnik, Dunja Simončič, Darko in Borut Golob so klub uspešno vodili do začetka devetdesetih let. Prav Jože Hajnrih je s svojim dolgoletnim človeškim pristopom velikokrat pomagal prebroditi krizne trenutke.

Zahteve tekmovalnega športa pa so vse bolj presegale njihove možnosti, zato so bili novi organizacijski koraki nujni. Leta 1995 postane predsednik kluba Ivan Kralj, ki s svojim delom omogoči, da klub spet zaposli profesionalnega trenerja Dušana Juršeta. Na pobudo Ivana Kralja, Dravske elektrarne prevzamejo pokroviteljstvo nad klubom na svojem jezeru. Tako dobi ta novo ime: Veslaško društvo Dravske elektrarne Branik.

Po zaslugi predsednika Ivana Kralja, klub v letu 1996, po šestih sušnih letih spet nabavi nov čoln. Zamenja tudi pet let stari kombi za prevoz tekmovalcev in čolnov z novim. V letu 1997 se klub opremi s še štirimi novimi čolni: dvojnim četvercem, dvojnim dvojcem in dvema enojcema. Vse to da klubu možnosti za nov tekmovalni razmah.

Tekmovalno breme na mladincih

Primož Hedl in Žiga Voršič.

Primož Hedl in Žiga Voršič.

V letu 1995 postane Primož Hedl mladinski reprezentant in nastopi na svetovnem prvenstvu v Poznanu v četvercu brez krmarja ki se uvrsti na 8. mesto. Na svetovnem prvenstvu članov do 23 let v Groningenu na Nizozemskem pa nastopita Rok Jevšovar in Tomaž Katrašnik v četvercu s krmarjem, ki pa ne doseže kakšnega posebnega uspeha.

V naslednjem letu v tekmovalnem pogledu izstopata mladinca Primož Hedl in Žiga Voršič, ki v dvojnem dvojcu po zmagah doma, nato na mednarodni mladinski regati v Münchenu osvojita drugo mesto. Po zmagi v francoskem Maconu nastopita na svetovnem mladinskem prvenstvu v Glasgowu, kjer se po zmagah v predtekmovanju in polfinalu uvrstita v finale in po vodstvu po prvih 1000 metrih zasedeta 6. mesto.

Veslaška ekipa v Portorožu l. 1994 stojijo: D. Jurše, M. Vesenjak, P. Hedl, I. Nipič, Ž. Voršič, E. Žibrat čepijo: S. Krampač, V. Kajnih, R. Kolander, P. Merf, M. Žerjavič Veslaška ekipa v Portorožu
l. 1994 stojijo: D. Jurše,
M. Vesenjak, P. Hedl, I. Nipič,
Ž. Voršič, E. Žibrat čepijo:
S. Krampač, V. Kajnih,
R. Kolander, P. Merf, M.
Žerjavič

Na svetovnem prvenstvu članov do 23 let v Hazewinklu leta 1996 nastopi Iztok Nipič v dvojnem dvojcu za lahke veslače skupaj z Mihom Janšo (Bled). Priveslata si zmago v malem finalu, kar je v končnem seštevku 7. mesto. Med enojci se je pomeril Jaka Dobaj, ki zasede 11. mesto. V letu 1997 tekmovalci na mednarodnih tekmovanjih s svojimi dosežki zaostanejo za svojimi možnostmi. Na članskem prvenstvu do 23 let v Milanu, Primož Hedl in Jaka Dobaj zasedeta v dvojnem dvojcu 9. mesto. Bolje nastopijo člani izbrane vrste na Mediteranskih igrah v Bariju. Iztoka Nipiča in Blejca Miho Janšo le eno mesto loči od medalje. V dvojnem dvojcu pri lahkih veslačih se uvrstita na 4. mesto. Uspešno nastopi tudi Jaka Dobaj, ki z Izolanom Erikom Tulom v dvojnem dvojcu zasede 5.mesto.

Mladinski četverec brez krmarja v postavi Marko Iršič, Edo Žibrat, Matej Prelog in Sebastijan Toplak, zaradi napake v repasažu, na svetovnem prvenstvu v niziozemskem Hazewinklu pristane na nehvaležnem 13. mestu. Na domačem polju, na državnem prvenstvu, klub doseže 3 zmage.

Jaka Dobaj in Tomaž Katrašnik. Iztok Nipič in Blejec Miha Janša 4. mesto na Mediteranskihigrah v Bariju
Jaka Dobaj in Tomaž Katrašnik. Iztok Nipič in Blejec Miha Janša 4. mesto na Mediteranskih igrah v Bariju

Prva medalja

Gregor Vollmaier - bronasta medalja na svetovnem mladinskem prvenstvu 1998.
Gregor Vollmaier - bronasta medalja na
svetovnem mladinskem prvenstvu 1998.

Leto 1998 pomeni korak naprej pri klubskih uspehih, saj Gregor Vollmaier osvoji prvo medaljo na kakem svetovnem prvenstvu. To se zgodi v avstrijskem Ottensheimu, kjer nastopi v dvojnem četvercu, v katerem še veslajo: Žiga Galičič (Bled), Patrik Fonda in Aleš Lapajne (Piran). Bronasta medalja je nagrada za njihove naporne treninge in priznanje za trenerja Dušana Juršeta, ki je medtem postal tudi trener mladinske reprezentance in mlajših članov. Uspeh dopolnijo s 5. mestom Matej Prelog in Rok Kolander v dvojcu brez krmarja in Andreja Kolander s 6. mestom, ki nastopi skupaj s Petjo Rogelj (Ljubljanica) v dvojnem dvojcu.

Na svetovnem prvenstvu do 23 let v Ioanini v Grčiji veslata Marko Iršič in Sebastijan Toplak v četvercu brez krmarja skupaj s Tinetom Grdenom in Klemenom Geršakom (Ljubljanica). Rezultat je odlično 4. mesto. Žal se Žiga Voršič in Jaka Dobaj ne pridružita temu uspehu, saj izpadeta v predtekmovanju.

Klub postavi za trenerja pionirjev in mlajših mladincev Primoža Merfa, ki se dela loti z veliko zagnanostjo. Za konec te odlične sezone Branikovi veslači na državnem prvenstvu osvojijo 6 naslovov državnih prvakov.

4. mesto za četverec na svetovnem prvenstvu do 23 let, leta 1998: Marko Iršič, Tine Gerden in Klemen Geršak (Ljubljanica), Sebastijan Toplak.
4. mesto za četverec na svetovnem prvenstvu do 23 let, leta 1998: Marko Iršič,
Tine Gerden in Klemen Geršak (Ljubljanica), Sebastijan Toplak.

Srebrna medalja za člane do 23 let

Rok Rok Kolander in Matej Prelog -
srebrna medalja na svetovnem
prvenstvu članov do 23 let, 1999.

Načrt, da bi se četverec brez krmarja v postavi Marko Iršič, Rok Kolander, Matej Prelog in Sebastijan Toplak, v letu 1999 uvrstil na svetovno prvenstvo v St. Catharinas v Kanadi, se je zaradi bolezni in šolskih obveznosti izjalovil. Trener Dušan Jurše je sestavili dva nova čolna, ki sta uspešno nastopila na Pokalu narodov (Nations Cup), to je na neuradnem svetovnem prvenstvu članov do 23 let v Hamburgu. Dvojec brez krmarja v sestavi Rok Kolander, Matej Prelog je našemu klubu priveslal prvo člansko medaljo. Naš čoln je le za 24 stotink sekunde zaostal za zmagovalno ekipo Španije in osvojil srebrno medaljo. Slabše se je odrezal naš dvojni četverec v sestavi Toplak, Voršič, Vollmaier in Boštjan Božič iz Izole, ki je zasedel 9. mesto.

Na mladinskem prvenstvu v vročem Plovdivu v Bolgariji smo Slovenci dosegli zlato medaljo v dvojnem četvercu. To je bila posebna nagrada za našega trenerja Dušana Juršeta, ki je tudi trener mladinske reprezentance. Plitka umetna proga in topla voda, pa sta omogočali izredno hitre čase.

Iz našega kluba so na mladinskem prvenstvu v dvojcu brez krmarja nastopili Andreja Kolander in Ana Šmidhofer in Simon Krampač v dvojnem dvojcu. Naši mladinki sta dosegli 11. mesto, Simon Krampač pa je bil skupaj z Žolgarjem iz Argo Izola 12.

Andreja Kolander in Ana Šmidhofer v Plovdivu Simon Krampač v Skradinu
Andreja Kolander in Ana Šmidhofer v Plovdivu Simon Krampač v Skradinu

Državno prvenstvo 1999

Andraž Fistravec in Žiga Palčec
Andraž Fistravec in Žiga Palčec
Jernej Lorbek, Boštjan Križ, Darjan Knehtl in Borut Atlagič
Jernej Lorbek, Boštjan Križ, Darjan Knehtl
in Borut Atlagič

Po uspešnih mednarodnih nastopih sta se Rok Kolander in Matej Prelog v dvojcu brez krmarja na državnem prvenstvu 18. septembra 1999 zavihtela na najvišje mesto. Druga sta bila njuna koprska tekmeca Pavšič in Hrabar. Naša druga članska posadka, Sebastijan Toplak, Marko Iršič, je zasedla 4. mesto. Prvo mesto je osvojila tudi članska posadka DE Branik pri četvercih brez krmarja. Rok Kolander, Matej Prelog, Sebastijan Toplak, Marko Iršič so zmagali pred Bledom. Na četrto mesto pri dvojnih dvojcih se je uvrstila članska posadka Žiga Voršič, Jaka Dobaj. Matjaž Žerjavič je bil četrti pri lahkih enojcih. Isto mesto je osvojil tudi Gregor Vollmaier v mladinskem enojcu.

Mladinka Ana Šmidhofer je bila prva v enojcu pred Andrejo Kolander, ki je bila druga. Klubski kolegici Ana Šmidhofer in Andreja Kolander sta zmagali tudi v dvojnem dvojcu.Andraž Fistravec je slavil v enojcu pri pionirjih. Tej zlati medalji pa je dodal še zlato v pionirskem dvojnem dvojcu skupaj z Žigo Palčecem. Mlajši mladinci Jernej Lorbek, Borut Atlagič, Darjan Knehtl, Boštjan Križ so dosegli prvo mesto v dvojnem četvercu, kjer so premagali favorizirane veslače Izole. Aleš Kokol si je v enojcu pri mlajših mladincih priboril drugo mesto. Najmlajši pionir Alan Žvokelj je zasedel 2. mesto.

Najmlajši pionir Alan Žvokelj je zasedel 2. mesto. Na državnem prvenstvu smo tako po dolgem času s sedmimi zmagami prehiteli Blejce, ki so jih tokrat osvojili samo šest.

Bronasta medalja za člane do 23 let tudi v letu 2000

Bronasta medalja za Sebastijana Toplaka v Københavnu.
Bronasta medalja za Sebastijana Toplaka v Københavnu.

Po pripravah v zimskih mesecih je bil kot že običajno tudi začetek te sezone za Branikove veslače zelo uspešen. Poleg Roka Kolandra in Mateja Preloga, o katerih bo beseda v naslednjem poglavju, so s svojimi dosežki na pomladanskih regatah izstopali mlajši mladinci in pionirji, katere vadi Primož Merf. Na Prvomajski regati na Bledu konec aprila so dosegli zmage v enojcih in dvojnih dvojcih.

Največji uspeh mlajših mladincev je bilo drugo mesto v dvojnem dvojcu na mednarodni mladinski regati v Münchenu v začetku maja, kar je bil najboljši slovenski dosežek na tem tekmovanju.

Na mladinskem svetovnem prvenstvu od 2. - 6. avgusta v Zagrebu je sodelovala edino naša mladinska državna prvakinja Andreja Kolander, ki je z Majo Rehar nastopila v dvojnem dvojcu in dosegla 11. mesto.

Sebastijan Toplak in Marko Iršič, ki sta se s četrtim mestom v četvercu odlično odrezala na svetovnem prvenstvu do 23 let v letu 1998, sta zaradi poškodbe Marka Iršiča morala prekiniti s pripravami. Sebastijan se je nato poskusil s Tinetom Grdenom (Ljubljanica) v dvojcu brez krmarja. Četverec s krmarjem, ki se je nato po pripravah na Bledu podal v København na svetovno prvenstvo do 23 let, od 27.-30., julija pa so sestavljali: Sebastijan Toplak, Tine Grden (Ljubljanica), Tomaž Pirih (Bled), Anže Poljanec (Bled) in krmar Igor Črne (Bled). Za mnoge nepričakovani rezultat je bil tretje mesto te ekipe in bronasta medalja za našega Sebastijana Toplaka.

Kolander in Prelog na olimpijadi v Sydneyu

Blejca Miha Pirih in Gregor Sračnjak sta na svetovnem prvenstvu leta 1999 v Kanadi, Sloveniji priborila mesto na olimpijski tekmi v dvojcu brez krmarja. V letu 1999 sta ponovno začela tekmovati preizkušena veslača Milan Janša in Jani Klemenčič. Tako smo v Sloveniji imeli na začetku veslaške sezone v letu 2000 tri odlične dvojce brez krmarja. Do prvega obračuna med njimi je prišlo na Croatia open v Zagrebu v začetku aprila. Rok in Matej sta presenetljivo odnesla prepričljivo zmago v slovenskohrvaškem obračunu.

Matej Prelog in Rok Kolander med pripravami za olimpijado.

Enaka zgodba se je ponovila na Prvomajski regati na Bledu nekaj tednov kasneje, ko sta Branikovca Kolander in Prelog spet premagala favorizirane Blejce. Zamisel, da bi v Sloveniji ponovno oblikovali četverec brez krmarja, ki bi si poskusil izboriti uvrstitev na olimpijske igre na izbirni tekmi v Luzernu julija meseca, je bila že nekaj časa v glavah trenerjev. Tako je bil zadnji nastop Branikovega dvojca v tem letu na veliki regati v Duisburgu 13. maja, ko je najprej v predtekmovanju izločil kasnejše olimpijske prvake Francoze, nato pa zasedel 4. mesto. Na nedeljski regati v Duisburgu naslednji dan, pa je že imel svoj prvi nastop novi četverec brez krmarja: Matej Prelog, Rok Kolander, Milan Janša in Jani Klemenčič. Tretje mesto v Duisburgu, je obetalo, da lahko od te posadke veliko pričakujemo.

Polfinale v Sydneyu.
Polfinale v Sydneyu.

Naslednja tekma je bila na regati za svetovni pokal v Münchenu 2.-3. junija, kjer so se zbrali vsi glavni tekmeci. Odlično četrto mesto je pokazalo, da sodi slovenski čoln v sam svetovni vrh. Izmenične priprave na Bresterniškem jezeru in Bledu je vodil Dušan Jurše. Na izbirni tekmi v deževnem Luzernu 12. 7. 2000 je naš četverec osvojil drugo mesto le 65 stotink sekunde za američani in pot na olimpijske igre je bila odprta.

Na olimpijski igrah v Sydneyu septembra meseca so našo državo zastopali trije čolni: Iztok Čop in Luka Špik v dvojnem dvojcu, Miha Pirih in Gregor Sračnjak v dvojcu brez krmarja, ter četverec brez krmarja. Zmaga v dvojnem dvojcu je Sloveniji prinesla prvo zlato medaljo. Četverec brez krmarja si je najprej z zmago v predtekmovanju priboril nastop v polfinalu. Odlično veslanje v polfinalni tekmi, ko je le za malo zaostal za Britanci, je tekmovalcem prineslo uvrstitev v finale in pa čestitke enega najboljših veslačev vseh časov Steva Redgrava. V napetem finalu 23. 9. so po startu ob 10.30 dolgo sledili vodilne Britance, Italijane in Avstralce, po silovitem finišu pa jim je bronasta medalja ušla za konico čolna. Kljub temu je četrto mesto uspeh, ki bo odšel v zlate anale slovenskega in mariborskega veslanja.

Veselje po uvrstitvi v finale. (Avtor fotografij: Boris Vugrinec, dokumentacija VEČER)
Veselje po uvrstitvi v finale. (Avtor fotografij: Boris Vugrinec, dokumentacija VEČER)

Državno prvenstvo v dežju

Andreja Kolander
Andreja Kolander

V deževnem in hladnem vremenu so 7. oktobra 2000 potekale na Bledu borbe za naslove državnih prvakov. Z izjemo Blejcev Sračnjaka in Piriha, ki sta zmagala v četvercu brez krmarja, olimpijcev ni bilo na startu. Naš Sebastijan Toplak je v enojcu zasedel 3. mesto. Dravske elektrarne Branik so osvojile 6 naslovov državnih prvakov: Andreja Kolander v enojcu za mladinke, Borut Atlagić v enojcu pri mlajših mladincih, Žiga Palčec, Andraž Fistravec v dvojnem dvojcu, Žiga Žugman, Jernej Lorbek, Boštjan Križ, Darjan Knehtl v dvojnem četvercu, Domen Kogler v enojcu za pionirje in Gašper Fistravec v enojcu za pionirje do 13 let.

Darjan Knehtl, Boštjan Križ, Jernej Lorbek in Žiga Žugman Sebastijan Toplak
Darjan Knehtl, Boštjan Križ,
Jernej Lorbek in Žiga Žugman
Sebastijan Toplak

Petdeset let veslaškega društva

Po koncu uspešne veslaške sezone je klub 18. novembra organiziral svečano akademijo v Narodnem domu, s katero je proslavil svojo petdesetletnico obstoja. Najbolj dejaven pri pripravi je bil znani režiser Matjaž Fistravec. Udeležili so se je številni sedanji in nekdanji člani, gosti iz ostalih veslaški klubov in prijatelji veslaškega športa. Prireditev je povezoval znani mariborski igralec Jure Ivanušič, slavnostni govorniki pa so bili predsednik ZMŠD Branik Alojz Križman, predsednik Veslaške zveze Slovenije Slobodan Radujko in naš predsednik Ivan Kralj. Najzaslužnejši tekmovalci in člani kluba so prejeli priznanja.

Prva članska medalja na svetovnem prvenstvu

Četverec na svetovnem prvenstvu v Luzernu
Četverec na svetovnem prvenstvu v Luzernu
Sevilla, 1. mesto v svetovnem pokalu
Sevilla, 1. mesto v svetovnem pokalu
Bronasta medalja za Roka Kolandra in Mateja Preloga
Bronasta medalja za Roka Kolandra in Mateja
Preloga

Ena glavnih nalog, ki si jih je ob pobudi trenerja Dušana Juršeta zadal predsednik Ivan Kralj, je bila, da se klub opremi z novimi čolni in ostalo tekmovalno opremo. Od leta 1996 je tako klub skoraj vsako leto pridobil kakšen nov čoln. Največ, kar 6 novih čolnov, je klub pridobil leta 1997. Enako število čolnov je ob pomoči donatorjev klub nabavil tudi leta 2001. Krst čolnov 14. maja je bila priložnost za ogled novih pridobitev in priznanje donatorejem: Elektri Maribor, IBE Ljubljana, Gradisu Nizke Gradnje, Kogradu Gradnje, Novi KBM Maribor in Zavarovalnici Maribor.

Velik uspeh četverca brez krmarja na olimpiadi v Sydneju, ki je le za las zgrešil bronasto medaljo, je dal posadki v novi sezoni dodaten polet. Najbolj zagnan je bil blejski veslač Jani Klemenčič, ki je svoji medalji iz Barcelone želel dodati še kakšno novo. Naša veslača Rok in Matej, sicer bolj tihega značaja, pa verjetno tudi nista želela zaostajati. Po dobrih pripravah v zimskih mesecih so prve spomladanske regate v letu 2001 že kazale na odlično pripravljenost vseh članov posadke. Prve tekme za svetovni pokal v Princentonu v ZDA se je udeležilo sorazmerno malo evropskih čolnov. Tako je bila prva prava preizkušnja evropskih veslačev na tekmi za svetovni pokal v španski Sevilli. Regatna proga je bila v samem mestu na reki Guadalquivir. Tekma je služila tudi kot priprava na svetovno prvenstvo leta 2002, ki je bilo dodeljeno Sevilli. Po zmagi v predtekmovanju, drugem mestu v polfinalu, je četverec v finalu 16. junija prepričljivo premagal elitna moštva v tej disciplini, posadke Velike Britanije, Nemčije, ZDA, Italije in Francije ter slavil svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. Slavje v domovini je bil seveda veliko. Izkazala se je krajevna skupnost Bresternica, ki je za veslača Roka Kolandra in Mateja Preloga pripravila slovesnost pred Domom krajanov.

Trenerji in posadka četverca brez krmarja so seveda bili osredotočeni na svetovno prvenstvo v Luzernu meseca avgusta, zato “samo” tretje mesto na regati za svetovni pokal v Münchenu meseca julija ni bilo razočaranje.

Svetovno prvenstvo je bilo leta 2001 na znanem jezeru Rotsee pri švicarskem Luzernu, ki je tako postalo že četrtič prizorišče borb najboljših veslačev. Po drugem mestu v predtekmovanju je četverec zmagal v repasažu. V finalu 25. avgusta pa je zanesljivo osvojil 3. mesto in bronasto medaljo za zmagovalci Britanci in Nemci ter pred ZDA, Francijo in Italijo. Tako sta Matej Prelog in Rok Kolander postala prva člana kluba z medaljo s članskega svetovnega prvenstva. To je bila po srebrni medalji na svetovnem prvenstvu za mlajše člane leta 1999 njuna druga medalja z velikih tekmovanj.

Mlajši člani in mladinci na svetovnem prvenstvu

Nekako v senci obeh najboljših so se pripravljali ostali člani, ki so nastopili, če ne omenjamo domačih regat, na svetovnem prvenstvu članov do 23 let v avstrijskem Ottensheimu od 27-29. 7. 2001. Andreja Kolander je veslala skupaj s Petjo Rogelj (VK Ljubljanica) v dvojnem dvojcu in osvojila 9. mesto. Sebastijan Toplak in Marko Iršič, skupaj z Ljubljančanom Tinetom Grdenom in Koprčanom Andrejem Pavšičem ter krmarjem Kuštrinom, so v četvercu s krmarjem upali na medaljo, a so se morali zadovoljiti s petim mestom.

Pod vodstvom trenerja Dušana Juršeta in njegovega pomočnika Primoža Merfa je dozorevala nova generacija mladincev in mlajših mladincev, ki se je kalila na domačih regatah, dosegala pa že tekmovalne uspehe na težjih mednarodnih preizkušnjah. Že od leta 1999 jima je pri vadbi začetnikov in pionirjev pomagal Dušan Štuhec.

Mladinsko svetovno prvenstvo v Duisburgu na progi Wedau od 8.-11. avgusta 2001 je bila za mladince do tedaj najtežja preizkušnja. Andraž Fistravec in Žiga Palčec sta v dvojcu brez krmarja po zmagah v predtekmovanju in polfinalu osvojila odlično 4. mesto. Slabše je šlo četvercu brez krmarja s posadko Borut Atlagić, Jernej Lorbek, Darjan Knehtl in Ljubljančan Simon Polak, od katerih se je po dobrih nastopih na Mednarodni blejski regati precej pričakovalo, mogoče celo preveč. Že v predtekmovanju je posadka naletela na težke nasprotnike in zasedla le 3. mesto. Po tem razočaranju čoln v nadaljevanju tekmovanja nikakor ni stekel tako kot na treningih in je na koncu zasedel 12. mesto.