slika1

Veslanje je športna aktivnost, med katero človeško telo deluje kot motor, ki poganja čoln po vodi. Veslaško gibanje je sestavljeno iz premikanja sedečega športnika v čolnu nazaj in naprej na drsečem sedežu, medtem ko se z vesli odri va od vode. Na ta način se premika in je ves čas usmerjen v nasprotno smer gibanja. Med potegom vesel (vesla so v vodi) ustvarja poziti vno silo, pri vračanju v začetni poloţaj (nazaj vesla potujejo po zraku) ustvarja negativno silo. Med vsakim zaveslajem, ki jih je med tekmo od 220 do 250, športnik premaga ekvivalent od 40 do 45 kilogramov, kar skupno znaša približno deset ton (Redgrave, 1992). Tekmovanja se odvi jajo na 2000 metrov dolgi progi, ki jo tekmovalci v enojcu preveslajo v približno sedmih minutah in osmercu v petih minutah in pol.

VESLAŠKA OPREMA

Čolni so bili običajno narejeni iz lesa. Danes so večinoma i z ogljikovih vlaken, plastike i n kevlarja. Enojci so široki 30 centimetrov i n dolgi približno osem metrov. Osmerci so široki največ 60 centimetrov ter dolgi do 16 metrov. Teža tekmovalnega enojca je omejena na 15 kilogramov, četverci morajo biti težki vsaj 50 kilogramov in osmerci 100 kilogramov. Na dnu je majhen gredelj za večjo stabilnost. Na gredelj ali krmo čolna je pritrjeno krmilo (razen pri dvojni h dvojcih i n enojcih). Na premcu je zaradi varnosti bela gumijasta krogla premera štiri centimetre, ki služi tudi za fotofi niš. Valobran preprečuje valovom zalivanje čolna. Sedeţi so opremljeni s kolesci, ki tečejo po tirnicah dolžine 70 do 80 cm. Proizvajalci čolnov prihajajo iz držav veslaških velesil, kot so: Nemčija, Italija, ZDA, Velika Britanija Avstralija in druge. To so: Empacher, Filippi, Schellenbacher, WinTech racing, Swift racing, Hudson boat works…